Ko govorimo o gozdni šoli v kateri otrok preživi večino časa zunaj na prostem, mnogi odrasli mislijo, da otrok na tak način težko pridobi ustrezno izobrazbo. Menijo, da je javna šola edina pot do kakovostne izobrazbe, saj nudi ustrezno strukturo, pravila, prilagajanje skupini in otrokom omogoča, da se navadijo sistema v katerem bodo kasneje nadaljevali svoje srednješolsko in višješolsko izobraževanje. Ker gozdna šola v Sloveniji še ni javno uveljavljen program, imajo učenci status šolanja na domu, zato starše hkrati skrbi, da bi zaključni izpiti otrokom predstavljali prevelik stres. A je pri tem potrebno poudariti, da je resnično poznavanje gozdne pedagogike med odraslimi še precej nepoznano.
Gozdna pedagogika je osredotočena na otrokov celostni razvoj (ne le na učno snov, pač pa tudi na njegov čustveni in socialni razvoj). Spodbuja učenje z igro, gibanjem, raziskovanjem, opazovanjem in sodelovanjem. Vključuje elemente tvegane igre, ki pri otroku prek neposrednih izkušenj v naravi spodbuja samostojnost, samozavest in samospoštovanje.
Pomembno je, da se zavedamo, da tudi znotraj kvalitetne gozdne šole obstaja struktura, otroci morajo upoštevati pravila skupine, gozdni pedagogi pa morajo slediti veljavnemu učnemu načrtu – kar pomeni, da se otroci v gozdni šoli naučijo vsega, kar bi se naučili tudi v javni šoli, le pot do znanja je drugačna. Otroci veliko raziskujejo, preizkušajo, sodelujejo v skupinah, manj je sedečega dela in več učenja z gibanjem, igro in konkretnimi materiali.
Učenci, ki obiskujejo javne osnovne šole stres doživljajo na dnevni bazi (zaradi glasnega in hrupnega okolja, sprotnih ocenjevanj, tekmovanja za boljšo oceno, pritiskov okolice in pričakovanj odraslih, zaradi odnosov z učitelji in sošolci), zato je med mladimi vse več težav na področju duševnega zdravja (anksioznost, depresija, čustveno-vedenjske motnje, ADHD, motnje spanja in hranjenja …). Narava dokazano izboljšuje psiho-fizično stanje otrok – otroci zaradi odprtega prostora, manjših skupin, manj hrupa, boljših socialnih odnosov ter učenja, ki je po meri otrok, v gozdni šoli doživljajo manj stresa. Stres, ki ga doživljajo na zaključnih izpitih je v primerjavi z vsakodnevnim stresom v javnem šolskem prostoru zanemarljiv oz. precej manjši. Gozdni pedagog jasno določi učne cilje, sistematično spremlja napredek otrok in veliko časa nameni temeljnim znanjem. Ves čas se prilagaja otrokovemu predznanju in ga vodi do zastavljenih ciljev. Zaradi individualnega pristopa vsi učenci lahko cilje dosežejo v lastnem tempu oz. ob dodatni spodbudi na posameznih področjih.
Naslednji pomislek glede gozdne šole, ki ga pogosto navedejo odrasli je kasnejši prehod v srednjo šolo. Otrok, ki se zna samostojno učiti, regulirati svoje vedenje, sodelovati in reševati probleme, ima zelo dobro osnovo za poznejše prilagajanje tudi klasičnemu sistemu. To so namreč kompetence, ki ne izginejo, ko se spremeni učilnica. Otroci so zelo prilagodljiva bitja in z navedenimi kompetencami brez večjih težav preidejo v drugačen sistem izobraževanja.
OD KOD IZVIRA GOZDNA ŠOLA?
Koncept ima korenine v Skandinaviji, predvsem na Danskem in Švedskem, kjer so se prve oblike organiziranega učenja v naravi začele razvijati v 50. letih 20. stoletja. Temeljna ideja je, da otroci velik del učenja preživijo na prostem – najpogosteje v gozdu – kjer se učijo skozi neposredno izkušnjo, raziskovanje in prosto igro. V 90. letih se je koncept razširil v Združeno kraljestvo, v Sloveniji pa se je začel intenzivno razvijati v zadnjem desetletju, a je med splošno javnostjo še vedno precej nepoznan.
V ČEM SE GOZDNA ŠOLA RAZLIKUJE OD DRUGIH?
Gozdna šola ni le učenje na prostem – gre za dolgoročen proces, osredotočen na čustveni, socialni, telesni, duhovni in intelektualni razvoj vsakega otroka. Učne ure ustvarjajo varno in spodbudno učno okolje in izhajajo iz otroških interesov. Kljub drugačnim pristopom pa sledimo javno veljavnim učnim načrtom.
Namesto da bi otrok o naravnih pojavih poslušal, jih lahko neposredno raziskuje. Meri drevesa, računa razdalje in prostornine, opazuje ekosisteme, spremlja vreme, izdeluje predmete in preverja svoje hipoteze. Znanje je zato povezano z resničnim svetom. En sam projekt lahko vključuje različna predmetna področja. Na primer: izdelava zavetišča pomeni načrtovanje, merjenje, računanje, pisanje, poznavanje materialov in praktično delo. Otroci sodelujejo, rešujejo konflikte, si razdeljujejo odgovornosti in se učijo upoštevati različne sposobnosti drugih.
Otrok mora pogosto sam načrtovati, reševati probleme, sprejemati odločitve in iskati rešitve. To razvija izvršilne funkcije, vztrajnost in občutek odgovornosti – kompetence, ki jih klasično šolsko okolje težko spodbuja.
Otroci niso večino dneva omejeni na stol. Gibanje, raziskovanje in različni senzorni dražljaji lahko podpirajo pozornost, motivacijo in dobro počutje.
KAJ OTROK V GOZDNI ŠOLI PRIDOBI?
- SAMOSTOJNOST IN SAMOZAVEST: Otroci se učijo sprejemati odločitve, reševati probleme in prevzemati odgovornost. Sodelujejo pri vsakodnevnih opravilih (pripravljanje obrokov, pomivanje posode, urejanje skupnega prostora…) in s tem pridobivajo samozavest ter občutek pripadnosti.
- SOCIALNE VEŠČINE: Otroci sodelujejo, se dogovarjajo, pomagajo drug drugemu in se učijo ustreznega reševanja konfliktov.
- GIBALNI RAZVOJ: Neraven teren, plezanje, hoja, tek in raziskovanje razvijajo ravnotežje, koordinacijo in telesno moč. Dober gibalni razvoj dokazano vpliva tudi na boljše kognitivne sposobnosti otrok (otroci, ki se veliko gibljejo, se lažje učijo; dobra mišična struktura je temelj za uspešno pisanje).
- USTVARJALNOST IN DOMIŠLJIJA: Naravni materiali nimajo vnaprej določene funkcije, zato jih otroci uporabljajo na številne ustvarjalne načine. Igra je odprta in spodbuja inovativno razmišljanje.
- LJUBEZEN DO UČENJA: Ker učenje poteka na naraven način, ki je otrokom blizu, v njem uživajo.
- POVEZANOST Z NARAVO: Otrok razvija spoštovanje do naravnega okolja in razumevanje naravnih procesov.
- ZDRAVJE: Otroci se veliko gibljejo in preživljajo čas na prostem, kar krepi njihov imunski sistem. Umiri se tudi njihov živčni sistem, zato so bolj sproščeni in umirjeni.
KAKO POTEKA DAN V GOZDNI ŠOLI?
- 8.00 – 8.30 = zbiranje učencev
- 8.30 – 8.45 = načrtovanje dneva (z otroki pregledamo katere naloge jih čakajo v dnevu pri posameznih predmetih, otroci pa si nato sami naredijo plan, koliko časa bodo namenili posamezni dejavnosti in v kakšnem vrstnem redu).
- 8.45 – 9.30 = samostojno ali skupinsko učenje
- 9.30 – 10.15 = malica (otroci jo pripravijo sami)
- 10.15 – 12.00 = samostojno ali skupinsko učenje
- 12.00 – 12.30 = igra
- 12.30 – 13.00 = kosilo (otroci ga prinesejo s seboj – “Lunch box”)
- 13.00 – 15.00 = ustvarjalne dejavnosti (ustvarjanje, petje pesmi in ples, družabne igre, športne aktivnosti…)
Ure so zgolj okvirne in se lahko znotraj dneva spreminjajo. Sledimo otrokom – če npr. sodelujejo v projektu, ki jih zelo navduši, lahko čas učenja podaljšamo, če kakšno dejavnost končajo zelo hitro, pa imajo lahko več prostega časa za igro.
Si želite, da bi tudi vaš otrok obiskoval našo gozdno šolo? Pišite nam na: otroskizakladi@gmail.com.